Električni aktuatorji so ene vrste elektromehanski pretvorniki, s pomočjo katerih lahko proizvedemo gibanje. Najbolj razširjeni so linearni električni aktuatorji. Prvi linearni električni aktuator oziroma motor je bil izumljen že v začetku 20. stoletja. Po letu 1960 je zanimanje za te aktuatorje močno naraslo zaradi vzpona razvoja v močnostni elektroniki. V začetku so se uporabljali pretežno v transportni in logistični industriji. Sedaj je trg teh aktuatorjev že zelo širok, prav tako kot tudi njihova uporaba. Najdemo jih v industriji, transportu, robotiki, medicini, ipd. Uporaba linearnih aktuatorjev za aplikacije, kjer potrebujemo gibanje v ravni smeri odpravi potrebo po mehanskih pretvornikih in posledično prinaša kar nekaj koristi, kot so na primer manjši hrup in večja zanesljivost.
Električni aktuatorji v svetu digitalizacije in robotike doživljajo pravi razcvet. Vedno bolj pa se aktuatorji z vpeljavo avtomatizacije pojavljajo tudi v v proizvodnji polprevodniških elementov. Največji delež teh aktuatorjev se pojavlja pri:
Če primerjamo linearni električni aktuator in rotacijski motor, si lahko aktuator najenostavnejše predstavljamo kot v ravnino razvit rotacijski motor. Razlika med obema tiči v konstrukciji, kjer rotirajoča gred oziroma rotor, ki proizvede moč v obliki navora in krožnega gibanja je pri linearnem aktuatorju nadomeščen z linearnim gibanjem z določeno silo. S pomočjo linearni aktuatorjev lahko tako proizvedemo večje hitrosti, večje pospeške ob enem pa imamo prisotno večjo natančnost kot pri uporabi rotacijskega motorja. Že pri zamenjavi odprto zančnega sistema z zaprto zančnim sistemom lahko pri rotacijskem stroju natančnost povečamo za faktor 80. Če pa rotacijski stroj zamenjamo z linearnim, se lahko ta faktor poveča tudi do 500. Velik minus pri pri uporabi rotacijskih motorjev so tudi obvezno vgrajeni pretvorniki rotacijskega v linearno gibanje, ki povzročajo še večjo nenatančnost.